Seveda lansko poletje ni moglo odbrzeti mimo naju, brez da bi se skupaj z našo KUČ-ekipo ponovno podala na enega naših, sedaj že skoraj tradicionalnih roadtripov. Naša potovalna ekipa je tudi letos temeljila na štajersko-koroško-primorski navezi devetih dobrovoljnih in veselih ljudi, zanesenjakov in ljubiteljev starodobnih vozil Volkswagen. Na pot, ki nas je tokrat vodila skozi pet držav vzhodne in osrednje Evrope, in je v celoti obsegala dobrih 3.000 km, smo se podali z dvema hroščema in dvema kombijema. Glavni cilj in stalnica našega popotovanja je bila prestolnica in največje mesto Poljske, Varšava, saj sva imela midva Borisom tam posebej prijetno obveznost, ki je združevala prijetno s koristnim – fotografirala sva namreč poroko moje zelo dobre prijateljice.

Tako so se nekje v bližini Varšave naše poti razšle, saj je bila moja in Borisova destinacija za naslednjih nekaj dni čudoviti dvorec Żelechów Pałac, kjer se je odvijala poroka.

Prispela sva dan pred poroko, tako da sva dodatni čas dodobra izkoristila in skupaj s poljskimi prijatelji uživala v dobrotah dvorca, enkratni hrani in domačem točenem pivu – vse ob romantičnem vzdušju v soju sveč – močan veter je namreč poškodoval električno napeljavo in nas za en dan prikrajšal za udobnosti modernega sveta, kot sta elektrika in tekoča voda.

Ne glede na to sva se nemudoma po prihodu brez težav privadila na vrhunsko udobje te enkratne turistične destinacije. Palača Żelechów s svojim spa in wellness centrom je luksuzni družinski hostel in termalno kopališče v okraju Mazowieckie, dobrih 87 km iz Varšave. Njena posebnost je enkraten ambient, ki izvira iz čudovite arhitekture in zgodovinskega ozadja, ki sega v 18. stoletje, ponaša pa se s 75 luksuzno opremljenimi sobami in apartmaji. In eno izmed teh soban sta zasedla dva navdušena Slovenca, ki sta se poskušala kar se da dobro pretvarjati, da tja tudi spadata. To, da je neurje za nekaj časa uničilo električne povezave in prekinilo dovod tekoče vode, naju ni niti malo zmotilo, medtem ko sva v družbi poljske poročne zasedbe uživala v odlični hrani, ki je bila za takšno lokacijo presenetljivo ugodna, se predajala ugodju v njihovih termah in tešila žejo s pivom domače pivovarne. Kaj lepšega si lahko želi popotnik, ki ima za sabo dobrih 1.500 prevoženih kilometrov v hrošču brez klime. Sem že omenila, da ima ta dvorec lastno pivovarno in lastni termalni in savna center? Ali je potrebno reči še kaj več?

V soboto so se že zgodaj zjutraj začele priprave na doživetje, ki sva se ga veselila že, odkar sva prejela vabilo – prava poljska poroka! Veselila sva se je zato, ker sta se dva zelo dobra prijatelja končno odločila tudi uradno pred vsemi prijatelji in znanci stopiti na skupno zakonsko pot, kar je vselej razlog za veselje, veselila pa tudi zaradi priložnosti, da vse skupaj ujameva v svoje objektive kot uradna fotografa, posebna želja neveste in ženina je namreč bila, da poroko fotografirava prav midva. In res, poroka je bila vse kar sva upala in pričakovala in še več. Bile je nepozabno, še toliko lepše pa je bilo, da sva bila prav midva tista, ki sva imela to srečo, da sva za dobra prijatelja ustvarila nepozabne fotografske spomine!

Več o samem enkratnem doživetju poljske poroke bova zapisala v enem od delov svojega potopisa, ki ga prav tako po delih objavljava v tem blogu, za enkrat pa naj svojo zgodbo povedo fotografije.