Vijola, ki te ljubim vijola.

Pravijo, da če imate radi vijolično barvo, bi za vas lahko rekli, da imate zelo visoke ideale. Če to drži tudi za Sabino in Aleša, so bili ti zagotovo do popolnosti izpolnjeni na njun poročni dan, kjer se je vijolična čudovito dopolnjevala z ostalimi detajli tradicionalnega poročnega dne.

Dandanes mnogi pari, ko pride izmenjave poročnih zaobljub, tradiciji vse pogosteje obračajo hrbet. Za ceno spoštovanja običajev mnogokrat dajejo prednost inovativnemu načrtovanju poročnega dne, ko bodo skupaj s svojo ljubljeno osebno zakorakali do oltarja. Svojo sanjsko poroko snujejo po lastni meri in se, raje kot tradiciji, posvetijo ustvarjanju nečesa bolj osebnega in unikatnega – kar jima je pisano na kožo. Sama sva velika pristaša spoznavanja novih reči, izkušanja novih doživetij in soočanja z novimi izzivi. Ko pride do fotografije, ljubiva eksperimentiranje in iskanje novih poti in idej, ter se vedno veselila, ko naju par poprosi za fotografiranje poroke, ki bo nekaj posebnega in nevsakdanjega.

Kljub temu pa se tudi midva zavedava čarobnosti, lepote in mogočnosti, ki jo s sabo prinaša spoštovanje poročne tradicije. Včasih je prav lepo, da se za trenutek ustavimo, se nehamo za vsako ceno gnati naprej, iskati nove stvari, izkušnje, truditi se ustvarjati nekaj unikatnega … Prenehamo plavati proti toku in se sproščeno naslonimo nazaj na zgodbo, ki so jo gradili naši deski in babice, starši in stari starši. Da se opremo na moč tradicije, ki nam hvaležno postreže s preizkušenimi lepotami in čarobnimi trenutki, ki so v naši deželi leta in leta tkali čudovite poročne zaobljube in močne zakonske zveze.

Tradicijo sta v vseh pogledih sprejela tudi Sabina in Aleš, in ji sledila od zbiranja svatov pri ženinu, do pobiranja neveste na njenem domu, kjer se mora bodoči mož prebiti še skozi razne preizkušnje z raznimi »podtaknjenimi nevestami«, ganljivo slovo neveste od dom in domačih ter na poti seveda še »šrange«, nadvse zabavne in zanimive tradicije, ki lahko poročni dan obogati za še eno lepo in enkratno izkušnjo, na katero je lahko ponosna vsaka nevesta (v kolikor je ta izpeljana spoštljivo in v skladu s starimi »pravili«), pa čeprav mora njen bodoči mož včasih seči malo globlje v žep, da poplača domače fante. Sledila je prelepa matična poroka na gradu v Podsredi, nato pa še cerkveni obred v čudoviti cerkvi sredi Pišec. Na koncu nas je že lovil mrak, ko sva se z novopečenim zakonskim parom uspela še za nekaj trenutkov izmuzniti nazdravljanju in čestitkam gostov, da smo lahko posneli še nekaj ne ravno tradicionalnih, a vendarle prelepih nočnih fotografij tega nadvse simpatičnega para.

Čestitke še enkrat z najine strani. Če si je kdo resnično usojen, sta to vidva, in želiva vama, da bi že s samo navzočnostjo drug drugemu zapolnjevala vse vrzeli v vajinih življenjih.