V marcu se je v galerijskih prostorih Kulturnega doma Bistrica ob Sotli odvila razstava z naslovom »Takole izgledam čisto cel jaz«, ki so jo skupaj s svojima vzgojiteljicama pripravili otroci skupine Zajčki iz Vrtca Zmajček Kozje. Izobesili so svoje avtoportrete in jih dopolnili z igrivimi kolaži ter tako pripravili razgibano razstavo, ki je navdušila prav vse obiskovalce.

Razstavo so dopolnile še portretne fotografije slehernega nadobudnega umetnika, skrb zanje pa je pa je na moje veselje pripadla prav meni 🙂

Ideja za pripravo razstave, na kateri bi se otroci predstavili z lastnimi stvaritvami, je v skupini Zajčkov Vrtca Zmajček Kozje tlela že dalj časa. Ko pa je odločitev končno padla, so se veselo vrgli na delo in se z raznimi zabavnimi aktivnostmi, skozi igro, lotili priprav na ustvarjanje avtoportretov. Skozi usmerjeno delo so otroci postajali vse bolj pozorni nase, na sovrstnike in na stvari, ki jih obdajajo, za konec pa so v roke prijeli še čopiče in ustvarili čudovite avtoportrete, je s ponosom povedala vzgojiteljica Lenka Černelč, in le bežen pogled po razstavnem prostoru je vsakega prepričal, da je otrokom in vzgojiteljicama s skupnimi močmi uspelo pričarati nekaj čudovitega in enkratnega.

Del razstave pa so predstavljale tudi moje portretne fotografije mladih umetnikov, za katere je bila potrebna velika mera potrpežljivosti in spretnosti. Ti portreti so bili nato razstavljeni skupaj z risbami otrok, vzgojiteljice pa so na razstavno mesto vsakega »zajčka« dodale tudi zabaven kolaž fotografskih utrinkov iz vsakdanjega druženja v vrtcu.

Rezultat vsega truda je bila torej razgibana in igriva razstava, ki je izžarevala otroško razposajenost nadobudnežev skupine Zajčki in s svojo enkratnostjo navdušila vse obiskovalce, ki so predvsem pohvalili svežost in drugačnost ideje, odlično izpeljavo in sproščeno vzdušje, ki je prevladovalo med celotnim dogodkom.

 Nekaj utrinkov s same razstave:

“KDOR HOČE VIDETI, MORA GLEDATI S SRCEM.”

(Mali Princ – Antoine de Saint- Exupéry’)

Oba sva bila zelo navdušena, ko sva prejela klic Mojce Prešiček in Lenke Černelč – vzgojiteljic skupine Zajčki, in ko so nama predstavile svojo idejo za razstavo in naju poprosile, če bi projektu namenila tudi nekaj svojega časa ter prispevala portretne fotografije otrok skupine Zajčki, sva bila takoj za.

Ker je fotografiranje malčkov potekalo v dopoldanskih urah med tednom, sem izvedbo projekta z veseljem prevzela jaz. »Zajčkom« sem tako namenila več obiskov, med katerimi je potekalo zabavno spoznavanje otrok s svetom fotografije in mene z izzivi fotografiranja otrok, ki zna biti precej zahtevno opravilo, saj ti običajno ne uživajo v poziranju pred fotoaparatom.

Moj glavni cilj je bil, otroke ujeti v trenutku, ko so najbolj sproščeni in naravni, po možnosti med tem, ko počnejo nekaj nadvse zabavnega. Vsi, ki so kdaj poskušali fotografirati svoje najmlajše med opravilom, v katerem zelo uživajo, pa bodo potrdili, da to niti približno ni najlažja naloga. Vse se dogaja zelo hitro, kar fotografu oteži zajemanje fotografije v pravem trenutku. Tako je rezultat fotografovega truda večinoma nabor nejasnih in zamegljenih fotografij.

Veliko časa, truda in vztrajnosti, je bilo potrebnega, da so na koncu nastale čudovite fotografije mladih nadobudnežev. Vendar te enkratne izkušnje ne bi zamenjala za nič na svetu in sem nadvse hvaležna za vse zabavne trenutke, ki sem jih preživela z otroki in vzgojiteljicama skupine Zajčki. Predvsem pa je bila to zame nadvse poučna izkušnja, skozi katero sem nabrala veliko novega znanja. Močna otroška portretna fotografija namreč zahteva veliko več kot le preprosti: »poglej sem in se nasmej!«, dober portret bo odražal otrokovo osebnost, energijo in edinstvenost, ki jo ima vsak mali sveženj radosti.

Na razstavi se je torej delo otrok dopolnjevalo s fotografijami, velik del pa sta s kolaži in postavitvijo čudovite razstave prispevali tudi vzgojiteljici sami. S pridnim delom in sodelovanjem so uspeli ustvariti zaokroženo celoto. »V vrtcu neprestano razstavljamo dela otrok, s tem projektom, pa smo jih želele naučiti, da se v tem skriva tudi kaj več,« je povedala Lenka in pohvalila veliko odzivnost otrok: »Ko smo v razred prinesli razvite fotografije, so jih vsi z velikim zanimanjem ogledovali in glasno klicali imena vseh prijateljev, ki so jih prepoznali.« Ravno spoznavanje vrednosti umetniškega dela in portretne fotografije ter spoznavanje galerijskega okolja so bili glavni razlogi za izpeljavo projekta, katerega vrhunec je bila prav ta razstava.

Z otroki Vrtca Zmajček Kozje sem tako preživela nepozabne trenutke in se s te zabavne dogodivščine vrnila z dragocenimi izkušnjami in neprecenljivim novim znanjem. Še enkrat hvala vzgojiteljicama za idejo in priložnost, del rezultatov mojega, predvsem pa otroškega truda, pa si lahko ogledate tule:

(M. V.)