Tako, pa sva uspešno prestala “krst”. Previdno, po  prstih sva v januarju naredila nekaj začetniških korakov v fotografiranje dojenčkov! Že dalj časa sva se poigravala z mislijo na luštne, nežne fotografije teh drobnih “štručk”, ko pa je na svet privekala tale lustna “modelka” Alina, sva bila postavljena pred dejstvo – zdaj ali nikoli … OK mogoče jutri ali druge teden, ampak ko pride do tehle majcenih fotografskih modelov, šteje vsak dan in še kako velja pregovor, ne odlašaj na jutri, kar lahko poslikaš danes 🙂

Tako sva se s pomočjo potrpežljive Aline, ki je nasploh en nadnaravno priden dojenček, lotila svojega prvega takšnega fotografiranja. In morava reči, da je projekt uspel do popolnosti … Nastalo je nekaj nadvse luštnih fotografij, posnetih v naravi svetlobi. K uspehu sta zagotovo pripomogla tudi ati in mami (hvala vama še enkrat), ki sta pomagala pri postavitvi scene in prenašanju v košarico in iz nje, sosedi, ki so prijazno odstopili košarico, in pa mala Alina, ki je vzela svojo vlogo glavnega modela povsem resno in je kot na ukaz pridno zaspala, pridno pretrpela vso prestavljanje in menjavo pokrival, ter nas proti koncu še enkrat, posebej za kamero, zapeljivo pogledala s svojimi velikimi, temnimi očmi. Nadvse sva bila vesela tudi svojih rekvizitov, za katere se morava zahvaliti predvsem glavni gardaroberki – Borisovi mami Vidici, ki je za naju pridno ustvarjala raznorazne kapice in druga luštna pokrivala za malčke. Tako lahko ponosno poveva, da so najini modeli fotografirani izključno z ročno narejenimi, unikatnimi kapicami 🙂

Res lepa izkušnja. Pidobila sva tono pomembnih izkušenj in koristnega znanja in čeprav sva od tedaj fotografirala že veliko nadvse simpatičnih dojenčkov in dojenčic, svojega prvega fotografskega udejstvovanja v vodah najmlajših modelov zagotovo ne bova pozabila!